Ureditev meje

Ureditev meje je postopek za katerega se stranka odloči v primeru, ko ne ve kje v naravi poteka njena meja, če se s sosedom ne moreta dogovoriti o poteku meje, ali takrat ko je na območju predvidena gradnja.

V postopku ureditve meje se lahko ureja celotna meja ali samo del meje.

Parcelacija

Postopek parcelacije se izvede, ko želimo razdeliti parcelo na dva ali več delov, oziroma ko želimo združiti dve ali več parcel v eno. Najpogosteje se parcelacija izvede, ko lastnik želi prodati ali podariti del parcele.

Pridobitev hišne številke

Po končani gradnji hiše je potrebno pridobiti hišno številko, za namen prijave stalnega prebivališča. Za pridobitev hišne številke mora biti objekt vpisan v kataster stavb.

Izravnava meje

Izravnava meje je postopek pri katerem se izravnava meja med dvema ali več parcelami. Lastnika sosednjih parcel se lahko sporazumeta o izravnavi urejene meje, če se površina manjše parcele ne spremeni za več kot 5 %, vendar v nobenem primeru za več kot 1.000 m², pri čemer po izravnavi meje vsaka od parcel obsega najmanj 90 % zemljišča parcele, vpisane v katastru nepremičnin pred spremembo.

Izvede se na zahtevo lastnikov parcel ali na skupno zahtevo lastnikov parcel.

Označitev meje

Na željo lastnika parcele se izvede označitev meje, kadar so meje že urejene, niso pa v naravi označene z mejnimi znamenji.

Kataster stavb

Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, investitor gradnje, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe in upravnik stavbe.

Zahteva se vloži takrat, ko je stavba v takšni fazi, ko ji lahko izmerimo površino.

Vpis stavbe in delov stavbe

Zahteva se vloži takrat, ko je stavba v takšni fazi, ko ji lahko izmerimo površino. Če poligon tlorisa stavbe poteka po meji parcele ali v neposredni bližini meje parcele, mora biti meja parcele določena s točnostjo višjo od 1 m, če meja parcele ni urejena.

Geodetski načrt

Geodetski načrt je ena od osnov za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po končani gradnji rabimo geodetski načrt za pridobitev uporabnega dovoljenja. Geodetski načrt predstavlja prikaz dejanskega stanja na terenu.

Sprememba bonitete zemljišč

Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki jo določamo v obliki bonitetnih točk. Podatek o proizvodni sposobnosti vodimo v obliki bonitetnih točk za zemljišča, ki jih po dejanski rabi ali namenski rabi uvrščamo med kmetijska ali gozdna.

Zakoličba objektov

Zakoličba objektov je postopek s katerimi prenesemo tloris zunanjega oboda načrtovanega objekta na terenu. Zakoličba se izvede v skladu s pogoji določenimi v gradbenem dovoljenju, preden začnemo z gradnjo.